Na enodnevni delavnici bomo varno in strukturirano pristopili k naslavljanju naših najglobljih hrepenenj preko 3 stopenjskega procesa manifestacije.

1. Zunanjost je refleksija naše notranjosti: Na tej točki bomo prevzeli odgovornost za situacijo v kateri smo, ovrednotili in snovali naše namere. Opredelili natančno česa si želimo in začutili, da nas stvarstvo pri tem podpira. Na to tematiko obstaja na tisoče duhovnih in t.i. »new age« praks in literature, ki se na tej točki zaključijo. Ta del, s katerim ste se mnogi že srečali, bo na delavnici namenjen le uvodu v ključni segment ter opozarjanju na pasti »toksične pozitivnosti«, ki temelji na zanikanju nezaželenega stanj. S hotenjem pozitivne izkušnje se izognemo težkim čutenjem, potlačimo naše rane ter razvojne potrebe in rodi se odpor. S tem razne manifestacije postanejo le izgovor, da zares ne vidimo stvari takšnih kot so ampak živimo s prevezo čez očmi in glavo v prihodnosti, smo v stalnem gibanju, pomanjkanju, gonji za boljšim. Namen delavnice ni ponavljati in poglabljati vzorce zanikanja, ki vodijo do odpora.

2. Poglabljanje v senco: na tej stopnji hotenje pozitivne izkušnje zamenjamo z ozaveščanjem dejanske/sedanje izkušnje (potovanje nazaj v temo, da osvetlimo podzavest, stvari, ki jim poskušamo pobegniti), aslavljanje čutenj, misli, prepričanj, generacijskih vzorcev, travmatičnih izkušenj ter strahov v varnem okolju. Integracija negativnih aspektov povzroči, da hrepenenje ni več rojeno iz bežanja pred težkimi čutenji temveč postaja čista želja, osnovana v sedanjosti. Če smo na prvi stopnji neumorno plavali proti toku reke našega življenja, se na tej točki ustavimo, izstopimo iz reke, se usedemo na breg ter proučujemo in mirno opazujemo, kaj naša reka nosi ter kam teče.

3. Proti svetlobi: ustvarjanje resničnosti iz mesta integrirane sence, ni več težnje po tem, da gremo nekam, ker nočemo več biti kjer smo, ampak ker imamo izbiro. Ne hrepenimo in ne kreiramo želja iz strahu pred bolečino, odločitve niso posledice odpora ampak vsebujejo navdih, sproščenost, mir in sprejemanje.

Primarni cilj našega bitja je, da bolje čutimo, ne da hlastamo po tem, da se počutimo bolje. In ko bolje čutimo in to v polnosti sprejmemo, se posledično počutimo bolje. »Bodi avtentični kaos v svetu pretenciozne pozitivnosti.«